IN MEMORIAM KARL VURCER, 1943 – 2020

V tem spominu je nemogoče zapisati vse njegove dejavnosti, funkcije, predvsem pa vse zasluge in dosežke, ki so povezani z Trnovsko vasjo.

Že kot mlad izobražen fant se je začel aktivno vključevati v vse pomembnejše dogodke na področju družbeno političnega in prosvetnega življenja v domačem kraju.

V nekdanji Krajevni skupnosti (KS) Trnovska vas je g. Karl Vurcer opravljal funkciji predsednika skupščine KS in predsednika sveta KS. Od konca 70-ih do začetka 90-ih letih je aktivno sodeloval pri gradnji prve  kulturne dvorane, pri ureditvi pokopališča z zasaditvijo cipres, gradnji pošte, pri gradnji osnovne šole, ki je sedaj enota Zavoda Hrastovec, pri gradnji kapele na pokopališču, gradnji zdravstvenega doma in veterinarske ambulante.

G. Karl Vurcer je eden izmed pobudnikov za ustanovitev samostojne občine, pred tem za krajši čas podžupan skupne občine Destrnik - Trnovska vas. V sredini 90-ih so bili to prelomni dogodki za naš kraj in kasnejšo samostojno občino v katerih je g. Vurcer aktivno sodeloval. Ob ustanovitvi samostojne občine l. 1998 je postal njen prvi župan, Občino Trnovska vas je vodil v 2 mandatih med leti 1998 – 2002 in 2002 - 2005.

V času županovanja je poskrbel za projekte, ki so bili temelj nadaljnjega razvoja mlade občine: izgradnja čistilne naprave in kanalizacije v Trnovski vasi, izgradnja nove osnovne šole, vrtca in telovadnice, športnega igrišča, poslovilne vežice, modernizacija cest in izgradnja vodovoda.

Bil je dolgoletni učitelj v osnovni šoli Trnovska vas, takratni podružnici OŠ Mladika Ptuj, kjer je prenašal znanje številnim generacijam otrok. Obenem je bil vodja prosvetne knjižnice, ki se je nahajala prav v šoli.

Zelo dejaven je bil v domačih društvih. Bil je član PGD Biš, domačega Turističnega društva in Rdečega križa in prav povsod je pustil sledi svojega dela.

Najbolj pa je zaznamoval Kulturno društvo Trnovska vas, katerega predsednik je bil v letih od 1971 - 2012. V polnih 40-ih je neutrudno skrbel, da je v okviru društva in njenih sekcij lepa slovenska beseda, kot tudi ljudska in umetna pesem živela in da je kultura imela svoje mesto v našem kraju. Ob 110-letnici KD je pri nastanku zbornika s svojimi zapisi in gradivom v največji meri pripomogel, da je zbornik zagledal luč sveta.

Omeniti moramo še nekaj: to je bila skrb in pomoč za socialno ogrožene ljudi v kraju. Za marsikoga je poskrbel, da je dobil streho nad glavo v pristojnih ustanovah.

Občasno smo ga srečali kot govornika na pogrebih. Do sedaj je imel čez 400 govorov ob slovesu naših dragih, ki jih je seveda sam napisal na njemu svojstven način.